Tržno gospodarstvo in izobraževanje zaposlenih

The transition to the market economy should promote a greater investment in education and training of employees, for only properly trained work force can contribute to higher productivity and consequently greater competitiveness in global markets. The statistical data illus­trating participation of employees in various training programmes show that certain forms of education are being revitalised after having been somewhat neglected in the early nineties, during the period of reorganisation of the econo­my. However, there are substantial differences between various economic spheres. People employed in the public sector, financial, technical and business services are privileged and have greater access to training programmes - to for­mal education as well as to professional training and courses. Employers and employees favour shorter training programmes, while interest in longer pro­grammes leading to various officially recognised degrees and certificates is on the decline.Prehod v tržno gospodarstvo naj bi spodbudil k vlaganju v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, saj le ustrezno usposobljeni delavci prispevajo k povečanju produktivnosti podjetij in s tem konkurenčnosti na globalnih trgih. Ana­ liza statističnih podatkov o udeležbi zaposlenih v različnih programih izobraže­ vanja in usposabljanja nakazuje, da pri­haja do oživljanja izobraževanja in uspo­sabljanja zaposlenih, ki so ga prekinili procesi prestrukturiranja v začetku 90ih let, ob tem pa izrazito izstopajo razlike med gospodarskimi sektorji. Zaposleni v javnih storitvah in v finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah so v privilegira­ nem položaju po dostopnosti do izobra­ ževalnih priložnosti, to velja tako za mo­ žnosti formalnega izobraževanja kot za sodelovanje v krajših oblikah strokovne­ ga izobraževanja in usposabljanja . Delo­ dajalci in zaposleni dajejo prednost vla­ ganju v krajše oblike, medtem ko se inte­ res za obiskovanje daljših programov, ki  vodijo tudi k javno veljavnim listinam, celo zmanjšuje

Potrjevanje kvalifikacij v certifikatnem sistemu

Spremembe, ki se po letu 1970 pojavljajo v sistemu zaposlovanja in v sistemu izobraževanja, pomembno določajo vsebinsko strukturo kvalifikacij in njihovo določanje, hkrati pa odpirajo tudi vprašanje ustreznosti tradicionalnih prijemov pri ugotavljanju in potrjevanju kvalifikacij. Ugotavljanje in potrjevanje sta značilnosti formalnega izobraževanja. Z uveljavljanjem koncepta vseživljenjskega izobraževanja, v katerem dobiva pomembno mesto neformalno izobraževanje in učenje, pa je vse bolj aktualno zagotavljanje možnosti za formalno priznavanje kvalifikacij ne glede na poti pridobivanja. 1-2/1995 V slovenskih razmerah kvalifikacije temeljijo na izobrazbi, ki se dokazuje z javnimi listinami, pridobljenimi v izobraževalnem sistemu; znanje, spretnosti in sposobnosti, pridobljene izven formalnega izobraževanja, se upoštevajo .in vrednotijo po presoji delodajalcev. Na ta način se zmanjšujejo učinki neformalnega izobraževanja in učenja pri pridobivanju in izboljševanju formalnih kvalifikacij in s tem pri povečevanju zaposljivosti in pri napredovanju v poklicni karieri. Predlaga se, da se sistem javnih listin o izobrazbi dopolni s certifikatnim sistemom, ki bi omogočal pridobivanje listin o poklicnih kvalifikacijah v sistemu zaposlovanja. Kvalifikacije, pridobljene v certifikatnem sistemu, bodo pomenile nadgradnjo ali razširitev poklicne in strokovne izobrazbe na srednji in višji ravni, na nižji ravni pa tudi pridobitev temeljnega poklica. Ob ustrezni verifikaciji se bodo lahko upoštevale tudi pri pridobivanju formalne izobrazbe